Bosch in Daimler sta izbrala platformo UI Nvidia
Bosch in Daimler sta za tehnologijo samodejno vozečih vozil izbrala procesorje in programsko opremo platforme UI Drive Pegasus, ki jih dobavlja ameriško računalniško podjetje za razvoj umetne inteligence Nvidia.
Samodejno vozeča vozila so kompleksni računalniki na kolesih, zato potrebujejo še več računalniške moči, če se hočejo samodejno soočati z razmerami v mestnem prometu s pomočjo podatkov, pridobljenih z vrsto različnih senzorjev in okolja.
Računalniški partner avtomobilske industrije
Bosch in Daimler sta se v okviru sodelovanja pri uvedbi visokoavtomatiziranih vozil brez voznika na mestne ceste odločila za uglednega računalniškega partnerja. Obe podjetji sta izbrali in podpisali sporazum z ameriškim računalniškim podjetjem Nvidia, ki bo dobavitelj potrebne platforme za umetno inteligenco (UI).
UI je namreč pomemben gradnik v mreži več posameznih enot ECU (elektronske krmilne enote) popolnoma avtomatiziranih vozil brez voznika. V skladu s to pogodbo bo podjetje Nvidia zagotovilo svojo platformo Drive Pegasus, ki jo poganjajo visokozmogljivi avtomobilski procesorji UI, skupaj s sistemsko programsko opremo, ki bo obdelovala algoritme za vožnjo vozil, ki jih bosta Bosch in Daimler ustvarila s pomočjo metod strojnega učenja.
Tako bo mreža ECU dosegla računalniško zmogljivost več sto bilijonov operacij na sekundo. To je podobno zmogljivosti, ki jo premore vsaj šest sinhroniziranih in zelo naprednih računalniških delovnih postaj. Bosch in Daimler bosta lahko za razvoj platforme izkoristila tudi strokovno znanje podjetja Nvidia.
Podatki senzorjev, obdelani v delcih sekunde
Za uresničitev avtomatizirane vožnje v mestih je potrebna vsestranska, podvojena in pri morebitnih okvarah posameznih sestavnih delov še vedno operativna sistemska arhitektura. Meja zmogljivosti za posamezne omrežne enote ECU ni nič nižja, saj predstavlja navigacija mestnega prometa ogromno dela. Ta mreža obravnava vse informacije, zbrane in posredovane s pomočjo različnih radarskih, video, laserskih in ultrazvočnih senzorjev. Samo en video senzor, kot je Boscheva stereo videokamera, ustvari 100 gigabajtov podatkov v enem kilometru.
Mreža ECU združuje podatke, pridobljene iz vseh senzorjev iz okolice v procesu, imenovanem fuzija senzorjev. V delcih sekunde te podatke oceni in naredi načrt potovanja vozila. To je tako hitro kot občutek dotika, ki potrebuje med 20 in 500 milisekund, da doseže človeške možgane. Bosch in Daimler združujeta več let izkušenj v razvoj sistemov varnosti. Da bi dosegli največjo varnost in zanesljivost, potrebne računalniške operacije izvaja več vzporednih omrežij. V primeru okvare, ki je po besedah konstruktorjev sicer malo verjetna, je do rezultatov teh vzporednih izračunov mogoč dostop v trenutku.
Hlajenje za procesorje in baterije
Visoka računalniška zmogljivost in veliko število operacij, ki jih je treba izvesti, pomenita, da je treba mrežo ECU tudi ohlajati. Ker bodo imela samodejno vozeča vozila električni pogon in vgrajene baterije, bodo njihov hladilni sistem izkoristili tudi za hlajenje mreže ECU, ki bo vključena v napredni hladilni tokokrog baterijskih celic.
Bosch in Daimler sta sodelovanje napovedala že aprila 2017 in oznanila združevanje moči, da bi na mestnih ulicah uvedla visoko avtomatizirana vozila brez voznikov. To zavezništvo razvija vozni sistem za uporabo v vozilih, ki bodo lahko brez voznika opravljala mestni promet. Po napovedih obeh podjetij bo tehnologija nared za množično proizvodnjo do začetka naslednjega desetletja.
Sodelovanje obeh partnerjev poteka na širšem območju Stuttgarta in v Silicijevi dolini. Osebje obeh podjetij je združeno in deluje praktično za sosednjo mizo. Tako si lahko hitro in učinkovito izmenjuje informacije med disciplinami ter sprejema odločitve. (mkr/foto Bosch)
