Opel GT praznuje petdeset let
Pred petdesetimi leti je s proizvodne linije prvič zapeljal športni avto Opel GT. Obletnico bodo obeležili s številnimi dogodki, ki bodo potekali skozi vse leto, praznovanje pa se začenja maja z relijem in salonom klasičnih avtomobilov ‘Bodensee-Klassik’.
Prvi začetki Opla GT sicer segajo še nekoliko dlje v zgodovino – pred 53 leti je namreč Opel na Mednarodnem avtomobilskem salonu IAA 1965 v Frankfurtu predstavil dvosedežni športni avto. Z aerodinamično karoserijo, nizkim nosom s pomičnimi žarometi, zaobljenimi blatniki in ostrim zadnjim delom je predstavljal nekaj povsem novega v paleti evropskega proizvajalca avtomobilov. Zaradi zaobljene oblike zunanjosti pa je model ‘Experimental GT’ – prvi konceptni avto nemškega proizvajalca – kmalu dobil vzdevek ‘steklenička kokakole’.

GT je na salonu v Frankfurtu požel veliko zanimanja, saj ni nihče pričakoval, da bi lahko Opel izdelal tako radikalno športen avto. Tako je šest let po prvi oblikovalski skici in samo tri leta po tem, ko je projekt dobil zeleno luč, prototip GT prerasel v avto za serijsko proizvodnjo.
Sodelovanje s Francozi
Kot eden začetnih primerov francosko-nemškega sodelovanja je prvi Opel GT s proizvodne linije zapeljal leta 1968. Ker sta se izkazala pri prejšnjih projektih, so izdelavo v stiskalnici, varjenje, lakiranje in vgradnjo notranjih delov GT-ja zaupali francoskima podjetjema za izdelavo karoserij Chausson in Brissoneau & Lotz. Nato so avto poslali v Nemčijo, kjer so poskrbeli za končno sestavo podvozja in pogonskega sklopa.

Kupci GT-ja so lahko izbirali med dvema štirivaljnima motorjema: prvi s prostornino 1,1 litra in 60 KM je bil prej na voljo s Kadettom, drugi, 1,9-litrski z 90 KM, je poganjal Rekorda. Kupci so bili navdušeni nad zmogljivostmi; največja hitrost je znašala 185 km/h, pospešek iz mirovanja do 100 km/h pa 11,5 sekunde. Za prenos pogona na zadnji kolesi je skrbel štiristopenjski ročni menjalnik. Le redki evropski kupci so izbrali tristopenjski avtomatski menjalnik, ki je bil na voljo za doplačilo, ta možnost pa je bila izjemno priljubljena na drugi strani Atlantika.
Še več športnosti
Karoserija proizvodnega GT-ja se je od izvirnika precej razlikovala, saj so ji nadeli bolj športen videz; prednji del je bil večji, prednji previs krajši. Mišičaste izbokline sistema za dovod zraka so omogočile nižji pokrov motornega prostora, kvadratne žaromete koncepta Experimental GT so nadomestile zapeljive ‘oči’. Športne in obenem elegantne poteze so zmanjšale zračni upor, zadnji del pa je poskrbel za zadosten potisk ob podlago in stabilnost, da avto pri veliki hitrosti na ‘autobahnu’ ne bi v skladu z reklamnim sloganom »Samo leteti je lepše« dobesedno poletel v zrak.
Športnost v notranjosti GT-ja so Oplovi inženirji poudarili s školjkastimi sedeži, trikrakim volanom in okroglimi instrumenti. Pozornost pa so namenili tudi varnosti, saj so vozilo opremili s tritočkovnimi varnostnimi pasovi, integrirano zaščito za primer prevračanja, varnostnim volanskim drogom in zaščito za primer bočnega trčenja.
Uspehi v motošportu
Dinamično podvozje, stabilna karoserija in nizko težišče pa so GT-ja popeljali tudi do uspehov na avtomobilskih dirkah. Tako so v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja GT-ji, ki so jih dodatno vzeli v roke v italijanskem podjetju Conrero, osvojili kar nekaj zmag na dirkah na dolge proge. Leta 1971 je Georg von Opel, vnuk ustanovitelja podjetja, GT-ja predelal v električni avto, ki je dosegel največjo hitrost približno 189 km/h in je postavil nekaj svetovnih rekordov. Junija 1972 so pri Oplu izdelali GT-ja z dizelskim motorjem (znan je bil tudi po vzdevku ‘pilica za nohte’), ki je na krožni progi za hitro vožnjo testnega poligona v Dudenhofnu postavil dva svetovna in 18 mednarodnih rekordov. Izmerjena največja hitrost pri ‘letečem štartu’ je na razdalji 1000 metrov dosegla kar 197 km/h in je bila prava senzacija za dizelske avtomobile tistega časa.

Leta 1969 je vse kazalo, da se bodo uresničile sanje ljubiteljev avtov ‘zgoraj brez’, saj je Opel na salonu IAA razstavil kabriolet Aero GT z električno zložljivim zadnjim oknom in snemljivo streho. Žal je avto ostal samo v konceptni fazi.
‘Običajni’ GT je navduševal kupce vse do konca proizvodnje leta 1973. Zaradi zmogljivosti, edinstvene oblike in dostopne cene je priljubljenost GT-ja presegla vsa Oplova pričakovanja. V samo petih letih so izdelali 103.463 vozil. Oplov radikalni športni avto pa ni bil priljubljen le v Evropi, temveč je navduševal tudi v Severni Ameriki, veliko občudovalcev pa ima še dandanes na obeh straneh Atlantika. (pfi/foto Opel)