Osnova za številne zahteve gasilcev
Med slovenskimi gasilci so tovornjaki znamke MAN zelo priljubljeni in skoraj v vsakem društvu se kakšen najde, ponekod pa MAN-i tvorijo celotno floto. Ta bavarski proizvajalec že sam neposredno sodeluje s številnimi predelovalci in jim nudi dobro tehniško podporo – predvsem glede možnosti za vgradnjo nadgradenj in komponent na šasije. Zaradi tega so velikokrat predelovalci tisti, ki svojim kupcem pomagajo pri odločitvi za vozilo MAN.
Pri MAN-u radi povedo, da lahko gasilcem izpolnijo številne zahteve s svojimi vozili, začenši z razredom TGE pa vse do štiriosnih TGM-ov s skupno maso 32 ton. Za začetek smo se seznanili z dvemi vozili TGM različnih mas moči in namenov. Lahko bi rekli, da gre za srednji razred.
V občini Šmartno ob Paki sta dve prostovoljni gasilski društvi in najnovejši vozili obeh sta znamke MAN. V Šmartnem ob Paki so leta 2013 naročili novo cisterno, v Paški vasi pa leta 2019 kombinirano vozilo za prevoz posadke in 2.500-litrsko cisterno. Glede na svoje potrebe so se odločili za vozili TGM 4×4 z različnima konfiguracijama.
Šmartno ob Paki: MAN TGM 18.340 4×4, GVC 17/50
V Šmartnem ob Paki so z MAN-om nadomestili cisterno TAM 130 T 11, ki je še vedno popolnoma vozna in uporabna, a je oprema že zastarela. Večjo težavo pa je predstavljal šibak motor s 130 KM ob pogonu na zgolj zadnji kolesni par. Temeljito so preučili takratno ponudbo in se na koncu odločili za kabino s šasijo MAN.
Nadgradnjo za MAN TGM 18.340 so izdelali v podjetju Gasilska vozila Pušnik. Šestvaljni dizelski motor poganja vsa štiri kolesa. Moč prenaša osemstopenjski ročni menjalnik (nizka in višja skupina prestav – 2×4) s prestavo C za manevriranje. Ker gre za cisterno s prostornino 5.000 litrov, je kabina enojna, v njej pa je ob vozniku prostora še za dva gasilca. Na obeh straneh vozila so omare z orodjem in spodnja dela vrat se zavrtijo navzdol, da dobimo stopnico in da je orodje dosegljivo.
Paška vas: TGM 13.290 4×4 BL FV, GVC 16/25
Tudi nadgradnjo vozila paških gasilcev so izdelali pri Pušniku. V kabini je ob vozniškemu samo še eden sedež, tako da je tovornjak registriran za 1+7 oseb. Kabina je enojna, tako da ima ekipa šestih gasilcev prostor v nadgradnji. Ta je širša od kabine in v eni vrsti brez težav sedijo štirje popolnoma opremljeni gasilci. Ko se vrata odprejo, se navzdol spusti tudi stopnica, ki zelo olajša vstop, ko pa vrata zapremo, se samodejno zloži.
Ker je bila pri gasilcih iz Paške vasi edina omejitev višina, so v tovarni namestili pnevmatike nižjega preseka, in sicer 275/70 R 22,5. Že s tem v primerjavi z šmarško gasilsko cisterno pri višini prihranijo 4 centimetre. Ker je največja dovoljena masa vozila gasilcev iz Paške vasi dve toni manjša od tistega, ki ga imajo šmarški, je specifična moč ob šibkejšem motorju le malo manjša in znaša 18,1 konjske moči na tono vozila.
Kupcev gasilskih vozil ne zanima, kako le-ta prenašajo dolge vožnje, ampak je najpomembneje, da so takoj pripravljena na akcijo. Gasilska vozila so zato stalno priključena na električni tok (vzdrževalec akumulatorjev) in na vod komprimiranega zraka. Tako vozilo, takoj ko vžge, že lahko odpelje na intervencijo. V kabinah je zato navadno osnovna raven opreme, večjo pozornost pa posvetijo nadgradnjam in gasilski opremi. (emi, foto emi)
Več podrobnosti o obeh vozilih lahko preberete v reviji Mehanik in voznik številka 163 (januar – februar 2022), v številki 164 (marec – april 2022) pa v drugem delu zapisa še o manjših gasilskih vozilih.
