Različni vidiki aerodinamike

Kako dolgo si avtomobilski proizvajalci prizadevajo za čim boljšo aerodinamiko avtomobilov in zakaj je tako pomembna? Kako hitro jo lahko porušimo?

Ob predstavitvi Mercedesa-Benza EQS, električnega predstavnika njihovega najbolj razkošnega razreda S in prvega pravega električnega avtomobila v prestižnem razredu, so med njegovimi superlativi izpostavili, da ima njegova karoserija tudi najbolj ugodni količnik zračnega upora doslej. Ta znaša neverjetnih 0,20, pri čemer tu, nasprotno kot pri marsikateri drugi kategoriji, velja, da je manj dejansko več.

Še pred dobrim desetletjem je ta vrednost veljala za sicer dosegljivo, a z množico kompromisov, zdaj pa je že dosežena, blizu pa ji je tudi marsikateri drugi avtomobil. Mercedes-Benz EQS ima namreč trenutno najboljši aerodinamični količnik, a to ne pomeni, da aerodinamično ugodnih avtomobilov ne najdemo niti v nižjih razredih.

Tako se z najbolj ugodnim količnikom zračnega upora v svojem razredu (za zdaj) denimo pohvali tudi nova Škoda Fabia, pri kateri so tega z različnimi prijemi zmanjšali na 0,28, enakega pa ima celo Audijev novi veliki električni predstavnik Q4 e-tron, ki se v kupejevski različici Sportback pohvali celo z dvema stotinkama manj. Limuzinski Audi A4 se lahko pohvali celo s količnikom 0,23, celo pri škatlastem Volkswagnu Caddyju pa je uspelo oblikovalcem doseči količnik zračnega upora 0,30.

Poglavje zase so električni avtomobili, saj si proizvajalci prizadevajo, da bi ji doseg podaljšali tudi z aerodinamičnimi izboljšavami. Najbolj aerodinamični maloserijski avtomobil je v zadnjem času bil Volkswagen XL1 iz leta 2013, ki se je pohvalil celo s količnikom 0,189, vendar je zares šlo za izrazito majhno serijo avtomobilov, pri katerih so morali potniki sprejeti vrsto kompromisov. (maj/foto Daimler)

Več podrobnosti o pomenu aerodinamike lahko preberete v reviji Mehanik in voznik 159 – junij 2021.