Sedem desetletij od predstavitve Citroëna 2CV

Pred sedmimi desetletji je Citroën predstavil nenavadno vozilo 2CV, ki je postalo legenda v avtomobilski zgodovini. Na slovenskih tleh si je prislužil ljubkovalno ime Spaček.

Konec štiridesetih let prejšnjega stoletja so predstavitev Citroënovega novinca pospremili tudi s komentarjem »Več kot le avtomobil, življenjski slog«. Robusten in praktičen avtomobil 2CV, ki potrebuje le najosnovnejše vzdrževanje, je v drugi polovici 20. stoletja zbujal navdušenje uporabnikov, ki so ga bili deležni le redki modeli avtomobilov.

Prvi prototip že pred drugo svetovno vojno
Izvor avtomobila 2CV sicer sega že v 30. leta minulega stoletja. Leta 1936 je Pierre-Jules Boulanger, gonilna sila projekta Traction, sprožil projekt TPV, kar v prevodu pomeni zelo majhno vozilo (Très Petite Voiture). Za ekipo, v kateri sta bila tudi André Lefebre in Flamini Bertoni, to ni bil prvi poskus. Prvi uporaben prototip, ki je zapeljal iz delavnic v letu 1937, pa je bil opremljen z motorjem motocikla s 500 cm3.

Druga svetovna vojna je prekrižala načrte francoskih konstruktorjev in prekinila razvoj TPV-ja. Poskrili so obstoječe prototipe in predserijske primerke, za salon v Parizu so jih leta 1939 izdelali kar 250, nekatere celo razstavljene na dele, in jih razpršili po vsej državi. Do danes so preživeli le štirje originali, tri med njimi so po naključju našli skrite v bližini Citroënovega preizkusnega centra.

Pierre-Jules Boulanger je v šestih letih vojne svojemu TPV-ju kljub vsemu pripravil nekaj izboljšav. Z intenzivnejšim razvojem pa so nadaljevali leta 1946, za zagotavljanje zaupnosti, ki se mu je v tistih mesecih zdela najpomembnejša, je kupil zemljišče zahodno od Pariza, Ferté-Vidame, kjer je še dandanes Citroënov preskusni center.

Premierna predstavitev oktobra 1948 v Parizu
Za veliki dan predstavitve novega vozila so izbrali začetek avtomobilskega salona 7. oktobra 1948, kjer je bil 2CV po svečani predstavitvi v prisotnosti francoskega predsednika Vincenta Auriola v središču dogajanja.

Prve pripombe na račun nenavadnega novinca so bile pikre. Njegova oblika je bila za tedanje razmere šokantna. Njegov videz je zbegal stalne stranke znamke Citroën, ki so bile bolj vajene modelov, kot je Traction, in videza visokega razreda.

Čeprav so bili mediji skeptični, pa je javnost 2CV vendarle hitro sprejela. Knjige naročil so se polnile, hiter uspeh pa je povzročil ozka grla v procesu proizvodnje in v tem obdobju ni bilo redko, da si moral na svojega 2CV čakati tudi več let.

Kljub nenavadni obliki, s katero so se kupci očitno hitro sprijaznili, pa ostaja dejstvo, da je bil za tedanje razmere 2CV konstrukcijsko zelo dobro zasnovan. Vsak del karoserije je bilo po zaslugi drsnih tečajev in dveh ali treh premišljeno nameščenih vijakov mogoče enostavno odstraniti in ponovno namestiti.

Citroën 2CV je hkrati izpolnjeval ključno zahtevo z začetka njegovega razvoja leta 1936, da mora biti TPV sposoben prepeljati štiri ljudi in 50 kilogramov težko vrečo krompirja ali manjši vinski sod. Ta kriterij so namreč postavili v letih, ko so bili avtomobili še vedno predvsem luksuzni izdelki za premožne kupce in so si konstruktorji želeli zagotoviti uporabno mobilnost tudi za širši krog ljudi.

Prvi povojni 2CV je bil točno tak, kot si ga je zamislil Pierre-Jules Boulanger. Majhen, praktičen in vsakomur dostopen. Žal pa glavni konstruktor ni dočakal vrhunca popularnosti 2CV, saj je leta 1950 preminil. Poznal je začetek svojega največjega projekta, nikoli pa si ne bi mogel predstavljati silovitega uspeha, ki ga je čakal njegov izdelek.

Model prevoznega sredstva za široke množice
Petdeseta leta minulega stoletja so bila namreč zlata doba uveljavljanja 2CV na vseh področjih. Leta 1951 je luč sveta zagledala tovorna izvedenka 2CV mali furgon (tip AU), naslednji korak je bil narejen leta 1954, ko so mu vgradili zmogljivejši motor s prostornino 425 cm3. V naslednjih letih je sledilo dodajanje opreme in 2CV je postal zanimivejši tudi za bolj zahtevne kupce. Sredi petdesetih let je proizvodnja dosegla letno raven več kot 100.000 izdelanih primerkov.

V šestdesetih letih je prišel čas za temeljitejšo pomladitev avtomobila. Poleg preoblikovane zunanjosti ima nova izvedenka 2CV AZLP vgrajen zmogljivejši motor, z močjo 13,5 KM pri 4000 vrtljajih/minuto, in dosega hitrosti do 85 km/h ter porabi 5,5 litra na 100 kilometrov.

Leta 1964 je Spaček doživel tudi pravo malo konstrukcijsko revolucijo – njegova vrata se ne bodo nikoli več odpirala proti prednjemu delu. Priljubljeni avtomobil 2CV pa ni več le delovno vozilo podeželja, ampak tudi izvrstno mestno vozilo.

V sedemdesetih so modelu zagotovili nov zagon z dodajanjem sodobnejših in zmogljivejših različic, s pomočjo oglaševanja pa je Citroën 2CV spremenil vlečnega konja znamke. Pomlajeni 2CV, ki je zahteval le osnovno vzdrževanje in zato tudi majhen proračun, je ohranil začetno navdušenje javnosti nad uporabnim in dostopnim vozilom.

Osemdeseta so bila desetletje, v katerem so kupce privabljale predvsem posebne različice vozila. Izvedenka »Charleston« je to pot utrla že leta 1981. Omenjeni 2CV, tipični predstavnik 30. let, z okroglimi lučmi, v bordo in črni barvi, je doživel takojšen uspeh.

Leta 1985 se pojavijo izvedenke »Dolly«. Dvobarvne izvedenke 2CV, ki združujejo izvirne barve; vanilija in siva, zelena in bela, rdeča in siva …, leta 1986 pa posebna serija »Cocorico« v barvah francoske trobojnice.

Februarja 1989 se je trak za proizvodnjo avtomobila 2CV v Franciji ustavil. Po 3.868.633 prodanih enotah je 27. julija 1990 ob 16. uri tovarno v mestu Mangualde na Portugalskem zapustil še zadnji spaček. Tako se je zaključila proizvodnja tega legendarnega vozila in začela se je popolnoma drugačna zgodba, zgodba o Spačku in njegovih navdušencih, ki v različnih Citroënovih klubih skrbijo za »nesmrtnost« modela 2CV. (mkr/foto Citroën)

 

Delite