Več varnosti za manj poškodovanih in nižje stroške

Zavarovalnica Allianz poziva k večji varnosti ranljivih uporabnikov cest v mestih. Tretjini nesreč bi se lahko izognili z že obstoječo tehnologijo.

Na 12. Allianzovem dnevu motornih vozil so predstavniki podjetja pozvali k ukrepom za boljšo zaščito pešcev in kolesarjev. K dvigu ravni varnosti lahko prispevajo tako izdelovalci vozil, kot tudi uporabniki, predvsem upravljavci velikih voznih parkov ter nenazadnje politiki s sprejetjem ustreznih predpisov oziroma zakonov.

Glede na še vedno visoko število smrti na evropskih cestah je Klaus-Peter Roehler, član upravnega odbora Allianz SE, pozval k višji ravni varnostne opreme, še posebej pri dostavnih oziroma kombiniranih vozilih ter tovornjakih.

»Zakaj kljub hitremu napredku na skoraj vseh področjih tehnologije ne varujemo bolje naših življenj na cestah? To je nesprejemljiva realnost. Tretjini nesreč med tovornjaki in pešci oz. med tovornjaki in kolesarji bi se lahko izognili, če bi tovornjaki imeli že samo dva zelo znana varnostna sistema. Da bi se spopadli s temi izzivi in trendi, se proizvajalce vozil, politike, prevoznike in tudi nas zavarovalničarje poziva k dejanjem. Storiti moramo vse, kar lahko, da obvarujemo človeška življenja pred prometnimi nesrečami, ne glede na strošek.«, je poudaril Klaus-Peter Roehler.

Allianzov dan motornih vozil združuje strokovnjake in predstavnike medijev z vsega sveta za pogovor o trendih in izzivih mobilnosti v prihodnosti. Tema za leto 2024 je »Veliki proti malim: kako bolje zaščititi ranljive skupine v urbanih območjih.«

Cilj EU je do leta 2050 zmanjšati število smrtnih žrtev v prometu na nič
Klaus-Peter Roehler poudarja, da je število smrti na cestah v Evropski uniji še vedno previsoko, leta 2023 je znašalo okrog 20.400: »Evropska komisija je izjavila, da se bo število smrti na cestah do leta 2050 v Evropi zmanjšalo na nič.« Žal nam manjka zelo veliko do ‘vizije nič’. Da bi bili v ciljnem območju, bi morali število žrtev med letoma 2022 in 2023 zmanjšati za 18 %, če predvidevamo linearni napredek. V Evropi smo dosegli 1% zmanjšanje, v Nemčiji pa je število smrti v letu 2023 naraslo za 1,8 % na 2.839.

Za hitre rezultate se je smiselno osredotočiti na mestni promet: »Mesta so glavna žarišča nesreč,« pravi Roehler. »Okrog 40 % smrtnih nesreč na evropskih cestah se zgodi v mestih, 70 % žrtev v teh nesrečah so kolesarji ali vozniki drugih dvokolesnih vozil oz. pešci, tudi otroci in starejši – oni potrebujejo boljšo zaščito! Naslov 12. Allianzovega dneva motornih vozil – »Veliki proti malim« – ima grenak priokus, ampak je resničen. Gre za zaščito najranljivejših pred težkimi vozili.«

Glede na nedavno analizo Allianzovega središča za tehnologijo (AZT) še posebej izstopajo vozila, ki jih uporabljajo prevozniki in dostavne službe: »Kot zavarovalnica voznih parkov je Allianz prišla do naslednjih ugotovitev: kombinirana vozila teh dostavnih služb imajo za približno 20 % več zahtevkov od običajnih vozil,« pravi Roehler. »Prav tako imajo večjo verjetnost, da povzročijo telesne poškodbe.« K temu prispevajo časovni pritiski voznikov, številni postanki, manevri v mestih in nepozornost, ki jih povzročajo digitalne naprave, potrebne za dostavo.

Roehler je kritičen do dejstva, da kombinirana vozila nimajo enakega števila varnostnih sistemov kot osebna vozila, kljub Splošni varnostni uredbi 2 (GSR2) v EU, ki bo veljala za nova vozila od julija 2024. »Kombinirana vozila bi morala imeti vsaj enake varnostne sisteme kot nova osebna vozila, saj uporabljajo enako prometne mestne ceste,« pravi.

Tretjini nesreč bi se lahko izognili z obstoječo tehnologijo
Roehler, meni, da je varnostno uredbo GSR2 prav tako treba čim prej izboljšati za težka vozila in avtobuse: Čeprav so nekatere opozorilne funkcije pri sistemih za pomoč voznikom obvezne pri novo registriranih tovornjakih, to ni dovolj za zanesljivo preprečevanje trkov s kolesarji in pešci v mrtvih kotih. »Opozorilni sistemi niso dovolj,« pravi Roehler. »Učinkoviti sistemi lahko prepoznajo uporabnike cest v mrtvih kotih in nemudoma sprožijo zaviranje v sili.«

Nedavna analiza Allianzovega središča za tehnologijo (AZT) je pokazala, da bi se tretjini nesreč med tovornjaki in pešci oz. kolesarji lahko izognili z aktivnimi zavornimi sistemi in izboljšano vidljivostjo pri tovornjakarjih z manevrirnimi okni in nižjo vidno linijo v kabini. Te tehnične rešitve so že na voljo na trgu, treba jih je le čim prej povsod uvesti.

»Naša prizadevanja za izboljšanje varnosti v cestnem prometu so predvsem namenjena reševanju življenj ter zmanjševanju bolečin in trpljenja,« pojasnjuje Roehler in dodaja, »izogibanje nesrečam – tudi manjšim brez telesnih poškodb – prinaša gospodarsko prednost. Za prevozna podjetja je samonagrajujoče, saj je vozni park z manj stroški popravil in izpadov učinkovitejši, pa tudi zavarovalne premije za tak vozni park so bistveno nižje v primerjavi z voznim parkom z veliko nesrečami.«

Neposreden poziv politikom in proizvajalcem vozil
Roehler poudarja, da se je družba Allianz že pred 40 leti zavzemala za takrat kontroverzne varnostne pasove: Leta 1983 je Max Danner, takratni vodja Allianzovega središča za tehnologijo, napisal knjigo z naslovom »Varnostni pas ali smrt!« Roehler pravi: »Poleg slogana ‘Varnostni pas ali smrt’ velja tudi naslednje: ‘Asistenčni sistemi ali smrt!’ Da bi dosegli ‘vizijo nič’, potrebujemo tako rekoč nov varnostni pas!«

Na 12. Allianzovem dnevu motornih vozil je Allianz za proizvajalce vozil in zakonodajalce predstavil tri specifične pozive, da bi bolje zaščitili ranljive skupine v urbanem prometu;

1. Varnostna oprema kombiniranih vozil in tovornjakov mora presegati današnje zakonske standarde. Kombinirana vozila bi morala imeti vsaj enake varnostne sisteme kot nova osebna vozila, saj uporabljajo enako prometne mestne ceste. Proizvajalci tovornjakov morajo v celoti izkoristiti inovacije, ki so že na voljo, da bodo prispevali k preprečevanju nesreč. Te vključujejo dodatna manevrirna okna v vratih, nižje kabine in sisteme avtomatskega zaviranja v sili pri zavijanju in vzvratni vožnji.

2. Allianz zagovarja evropsko uskladitev zahtev in poziva zakonodajalce EU k dodanim izboljšavam veljavnih predpisov. Napredni sistemi za pomoč voznikom pri preprečevanju nezgod pri zavijanju bi morali čim prej postati obvezna oprema pri vseh novih tovornjakih. Opozorilni sistemi, ki jih zahteva trenutna zakonodaja, niso dovolj. Sistemi aktivnega zaviranja, ki zaznajo uporabnike cest v mrtvih kotih in nemudoma sprožijo zaviranje v sili, bi morali biti obvezni. Ti sistemi bi morali biti vedno vklopljeni.

3. Zahtevana je obsežnejša izmenjava podatkov, kot je določeno v Aktu o podatkih EU: če Allianz kot zavarovalnica ve, kateri varnostni sistemi so nameščeni in aktivirani v tovornjakih in kombiniranih vozilih, lahko tudi določi premije in spodbude na podlagi tveganja. (mpo/foto Allianz)